Odločajo o naših usodah tako, kot jim narekujejo korporacije.
http://www.delo.si/novice/okolje/glifos ... -raka.html
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je lani potrdila povezanost glifosata z večjo verjetnostjo za nastanek raka, predvsem nehodgkinovega limfoma. Vseeno pa večina evroposlancev ne nasprotuje podaljšanju dovoljenja za njegovo uporabo za zatiranje plevela, zagovorniki zdravja pa upajo, da bo evropska komisija ravnala bolj modro.
»Vse bolj se zdi, da politiko EU krojijo vojske lobistov najbogatejših in najbolj problematičnih industrijskih panog. Menda na vsak sestanek evroposlancev s predstavniki civilne družbe poslanci sprejmejo 20 lobistov. Če predvidevamo, da mnenje poslanca stane 100.000 evrov, je za panoge, ki obračajo na stotine milijard, politika najboljša in najbolj logična investicija. Le tako si lahko pojasnimo, da evropska komisija dovoli gojenje gensko spremenjenih organizmov, kljub temu, da mu več kot 80 odstotkov državljanov nasprotuje. Le tako si lahko pojasnimo, zakaj je EU v zadnjih 20 letih korporacijam dovolila izvoz milijonov delovnih mest in celih industrij, da o skrivnih trgovinskih pogajanjih za TTIP ne govorimo,« opozarja pravnik Jure Pogačnik, ki je bil pred leti zaposlen na ministrstvu za zdravje.
Ali je enako pri glifosatu?
Ko so v Nemčiji letos v 14 blagovnih znamkah nemškega piva odkrili ostanke tega herbicida, se je pri nas do glifosatnega problema opredelil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V EU je sprejemljivi (in potemtakem neškodljivi) odmerek glifosata 0,5 miligrama na kilogram telesne mase na dan – koncentracije ostankov herbicida v pivu so bile različne, od 0,46 do 29,76 mikrogramov na liter piva.
»Če bi odrasli s telesno maso 60 kg dnevno popil en liter piva, ki vsebuje 30 mikrogramov glifosata, bi bil izpostavljen 0,0005 miligramom glifosata na kilogram telesne mase, kar je tisočkrat manj od sprejemljivih odmerkov. Zato v tem primeru pitje piva z ostanki glifosata ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnikov zaradi izpostavljenosti glifosatu – treba pa je opozoriti, da uživanje več kot 0,5 litra piva na dan lahko predstavlja tveganje za zdravje zaradi vnosa etilnega alkohola,« sta ocenili predstavnici inštituta dr. Lucija Perharič in dr. Tanja Fatur.
Naj spomnimo, da je Evropska agencija za varno hrano (EFSA), pristojna za presojo varnosti sredstev za zaščito rastlin, pred dobrim letom končala z rutinsko presojo glifosata. Le nekaj mesecev kasneje pa je IARC, ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), glifosat razvrstila med rakotvorne snovi (skupina 2A).
http://www.delo.si/novice/okolje/glifos ... -raka.html
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je lani potrdila povezanost glifosata z večjo verjetnostjo za nastanek raka, predvsem nehodgkinovega limfoma. Vseeno pa večina evroposlancev ne nasprotuje podaljšanju dovoljenja za njegovo uporabo za zatiranje plevela, zagovorniki zdravja pa upajo, da bo evropska komisija ravnala bolj modro.
»Vse bolj se zdi, da politiko EU krojijo vojske lobistov najbogatejših in najbolj problematičnih industrijskih panog. Menda na vsak sestanek evroposlancev s predstavniki civilne družbe poslanci sprejmejo 20 lobistov. Če predvidevamo, da mnenje poslanca stane 100.000 evrov, je za panoge, ki obračajo na stotine milijard, politika najboljša in najbolj logična investicija. Le tako si lahko pojasnimo, da evropska komisija dovoli gojenje gensko spremenjenih organizmov, kljub temu, da mu več kot 80 odstotkov državljanov nasprotuje. Le tako si lahko pojasnimo, zakaj je EU v zadnjih 20 letih korporacijam dovolila izvoz milijonov delovnih mest in celih industrij, da o skrivnih trgovinskih pogajanjih za TTIP ne govorimo,« opozarja pravnik Jure Pogačnik, ki je bil pred leti zaposlen na ministrstvu za zdravje.
Ali je enako pri glifosatu?
Ko so v Nemčiji letos v 14 blagovnih znamkah nemškega piva odkrili ostanke tega herbicida, se je pri nas do glifosatnega problema opredelil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V EU je sprejemljivi (in potemtakem neškodljivi) odmerek glifosata 0,5 miligrama na kilogram telesne mase na dan – koncentracije ostankov herbicida v pivu so bile različne, od 0,46 do 29,76 mikrogramov na liter piva.
»Če bi odrasli s telesno maso 60 kg dnevno popil en liter piva, ki vsebuje 30 mikrogramov glifosata, bi bil izpostavljen 0,0005 miligramom glifosata na kilogram telesne mase, kar je tisočkrat manj od sprejemljivih odmerkov. Zato v tem primeru pitje piva z ostanki glifosata ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnikov zaradi izpostavljenosti glifosatu – treba pa je opozoriti, da uživanje več kot 0,5 litra piva na dan lahko predstavlja tveganje za zdravje zaradi vnosa etilnega alkohola,« sta ocenili predstavnici inštituta dr. Lucija Perharič in dr. Tanja Fatur.
Naj spomnimo, da je Evropska agencija za varno hrano (EFSA), pristojna za presojo varnosti sredstev za zaščito rastlin, pred dobrim letom končala z rutinsko presojo glifosata. Le nekaj mesecev kasneje pa je IARC, ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), glifosat razvrstila med rakotvorne snovi (skupina 2A).
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 05 Maj 2016 13:21