Pejt še mal kljuvat v svoj telefonček, ti mladiček brez mišic in hrbtenice. Ko boš ti prišel v naša leta, boš životaril na protibolečinskih tabletih, ker te bodo boleli gleženjski sklepi, saj si moral celo zimo kratke nogavičke nosit. Veš, mi smo v tvojih letih prekolesarili mesto po dolgem in počez, da bi našli svojo simpatijo, kje se potika... Ni bilo takrat mobilnih telefonov, da bi si z njo dopisovali in pošiljali vroče slike z domačega kavča ob vrečki čipsa. Mi smo preplesali vse noči in šli zjutraj v službo, kjer smo zares delali, ne pa kot vi v kakem kotu telefon frkali. Nam ni bilo težko prenašati +36 stopinj, niti -20 stopinj celzija. Pa tudi danes pri 39 plusa ne crkavamo, kakor vi razvajenci, ki si že pri 32 klime našopate. Mi smo presmučali, predrsali in presankali zime z dolgimi volnenimi nogavicami in kapami, ki so nam jih spletle ljubljene mame in babice. Smo v kar dobri kondiciji, kakor so tudi naši starši, ki so pa kar še živi. In moj oče, vojna generacija, še vedno teče, kosi travo in hodi v hribe. Boš ti tudi, ko boš star skoraj 80 let? Dvomim, glede na razvade vaše generacije. Višek športnega dosežka je za vas fitnesiranje v ogrevanih ali ohlajenih dvoranah ob gori proteinskih praškov ali celo steroidov. Mišice pa napihnjene, a vaša fizična moč tako kilava, da se še ob kidanju letošnje revščine od snega, poserje. Vsa čast pa seveda zlatim izjemam ;) Ampak ti imajo do naše generacije tudi spoštovanje. In seveda tudi mi do njih.
↧
