Imaš prav, ampak taki komentarji so na žalost tipični. Ravno zato, ker večino folka tako primitivno obsoja žrtve nasilja, imajo te še manj volje zapustiti ta začaran krog. Kaj naj rečem v spodbudo? Morda le to, da sem bila tudi sama nekoč žrtev nasilja, skupaj z otroci in zelo dobro vem, kako težko se je iz tega izvleči. Ampak je možno. Le premagati moraš ta strah. Bojiš se, da ti bo nekaj naredil. Figo. Nič ti ne bo naredil, to je slabič in ne bo si upal. Pa tudi če ti kaj naredi... A se ti lahko sploh zgodi še kaj hujšega, kot se ti sedaj? Tvegaj. Zberi pogum in odidi skupaj z otroci, čeprav se bojiš. Kaj pa imaš za zgubit? Pa ne preveč brat teh kritik tu gor, ker ti bodo samo pogum jemale, namesto da bi te spodbujale.
↧
Starševski čvek • Re: Živimo v nasilju
↧