V bistvu imaš 100 % prav. Bedaki so jim še zastavljali vprašanja. Bi se morali zgledovati po "domo"brancih, ki niso nič izpraševali - če nisi šel z njimi, so enostavno pobili kar celo familijo.
Ko ni argumenta, je napad najboljša obramba. Vsak pač zagovarja svoje. Moji niso bili ne partizani, ne domobranci, niso simpatizirali ne z enimi in ne z drugimi. Bili so pod zaščito nemcev, kot vsa vas, ker so nemci imeli štab v hiši nedaleč vstran. Preživeli so samo zato, ker so jih nemci zalagali s hrano in zdravili. Babici je pomagal pri zapletih ob porodu nemški zdravnik. Moji so si želeli samo da bi bil mir in da se morija konča, nič drugega. Tebi so očitno starši prenesli drugačen vzorec, povojnega, ne vojnega.
Me veseli, da je bilo za tvoje tako preprosto in brezskrbno. Moji so bili in eni in drugi, domobranska stran rekrutirana na že omenjen način. No, saj nemška zaščita je tudi bila, v koncentracijskem taborišču. Preživeli so samo zato, ker so bili dovolj močni in iznajdljivi. Tako, da vzorce si lahko nekam zatakneš :)