Sam sem na začetku ukrepe podpiral in se tudi strinjal z zaporo občin (zato, ker tisto z adrenalinskimi športi je bilo res odveč)... Sedaj pa tudi jaz počasi pogrešam kakšen terminski plan sproščanja ukrepov - poglejte druge Evropske države, ki so imele podobno, če ne celo hujše stanje in resno rahljajo ukrepe (navsezadnje je Italija včeraj že odprla določene male trgovina in tudi Španina začenja z javnim prevozom)-najboljši vzgled je takin Avstrija, ki je prikazala celoten terminski plan odpiranja (v tem tednu male trgovine, 1.5. frizerji in trgovski centri, 15.5. šole, restavracije, hoteli)... Pri nas pa se kot o edinem ukrepu govori o blaženju gibanja po občinah - da ne bo pomote - zagovarjam, da smo absolutno previdni - Ampak ne moremo biti v nedogled zaprti "tako za vsak primer"... In menim, da si javnost za katero je to zelo stresno obdobje počasi zasluži vedeti nek terminski plan (navsezadnje Avstrijci vedo že vse; Danci so že v šolah...). Tisti, ki tako zagovarjate zaprtje pa če tudi leto ali dve in potem pišete o skromnosti - strinjam se, da skromnost ne škodi, ampak to da boš varčeval in živel za hlebec kruha pa ni skromnost, ampak mučenje in životarjenje - Jaz osebno živim za to, da uživam - pa s tem ne mislim, da zato, da zapravljam ne vem koliko denarja, ampak da normalno živim - Če je sedaj vaš edini cilj edino to da čim dlje preživite, me zanima, če je vaš cilj to da ste bioreaktor v katerem potekajo biokemijske reakcije? Jaz vem, da ni moj edin namen biti bioreaktor - raje živim kakšno leto manj, vendar to lepo in mirno... Enako pravim pri virusu - sem previden in si ga seveda ne želim dobiti, se ga pa ne bojim - če ga bom dobil ga pač bom dobil - in izteklo se pač bo tako kot se bo (tega nihče ne ve...). Kot sem napisal absolutno podpiram vso previdnost pri virusu, vendar življenje bo teklo naprej (in ponekod v Evropi je že začelo).. Tudi virus ni tako zelo strašen - seveda vem, da še zdaleč ni primerljiv z gripo (je hujši) - ampak treba se je pa zavedati, da je smrtnost vseeno le okrog 2% (po nekaterih študijih celo manj), kar cca. 80-85% ljudi pa to virusno infekcijo preboli brez potrebe po zdravniški pomoči (včasih, ko človek bere komentarje dobi vtis, da je vsak obolel obosjen na respirator...). Sprašujem se kakšna bi bila panika pri virusno bolezni kot je ebola, ki ima strašno smrtnost... Zavedati se je treba, da se bo z ustrezno previdnostjo počasi potrebno vrniti v realno življenje - že zaradi psihofizičnega stranja ljudi ne moremo biti več let zaprti.
V ozadju vseh ukrepov je nekaj drugega o čemer še sanjamo ne:(