Pred letom in pol sem končala zvezo, ki me je dušila. Ker sem bila zaposlena v podjetju očeta mojega bivšega fanta, je to pomenilo tudi konec zaposlitve. Šla sem nazaj v Lj, kjer sem bivala že kot študentka in si našla zaposlitev, v žal izključno ženskem kokektivu. Sama sem bolj tiha voda, imam rada red in disciplino in ne maram, da je delovno mesto kurnik, kjer se samo čeblja. Tudi ne odprem vse takoj in vsakomur, zato se tudi slabše znajdem v kokektivih, kjer se ves čas išče nekaj za opravljati, še zlasti, ko se gre za osebne zadeve, ker toliko izkušenj pa že imam, da vem, da ob prvi priliki dobis vse "servirano na pladnju". Sodelavke o meni vedo osnovne stvari, tudi to, da sem trenutno samska in v to se znova in znova obregnejo. To me cedalje bolj moti, in njihove posmehljive opazke mi gredo ze posteno na zivce. Ker mi ni do igranja igtic z njimi, prosim, da mi svetujete kaj naj naredim, da me pustijo pri miru? Hvala.
↧