Star sem okoli 30 let oziroma kmalu bom 30. Od vecine mojih sovrstnikov se razlikujem po zdravstveni kartoteki, saj sem 5 bil hospitaliziran v psihiatricni bolnisnici.
Vse skupaj pa se je zacelo tako, da sem se kot otrok edinec rodil v druzini v kateri je oce bil nasilen alkoholik, ki se je fizicno in psihicno spravljal na mene in mamo. Mami je celo enkrat v mojii mladosti potrl rebra. V sluzbi je seveda rekla, da je padla po stopnicah. Mami je njegovo obnasanja pozneje veckrat poizkusala omiliti zaradi njegovega otrostva. Pri 7 letih je izgubil mamo in nato je z bratom ostal sam z psihopatskim alk. ocetom. Ko sta se spoznala je moja babica svarila mojo mamo, da si naj ne vzame oceta saj je dobro poznala kaksen je njegov. Vendar je mladost norost kot sama veckrat ponovi.
Kmalu po mojem rojstvu sta zacela graditi hiso in takrat se je ocetovo popivanje zacelo stopnjevati, ter s tem agresija. Taka situacija je trajala kar nekaj let, dokler ni s pomocjo socialne sluzbe uspela odgnati iz hise. V tem casu je oce odsel zivet na vikend in midva sma mirno in skromno zivela v hisi. Par let je tako minilo in v tem casu je oce po ultimati delodajalca prenehal piti in ne pije se danes. Po parih letih miru sta na ocetovo pobudo zazivela znova skupaj. Tokrat je bilo malo drugace, do nje vec ni bil nasilen ter psighopatski saj si je mama postavila meje. Njegov odnos do mene je bil zal drugacen. Polek zverinskega dretja in preklinjanja so se tukaj vrstila vse grde besede katere obstajajo ter klofute. Vedno sem se spraseval kako je mogoce, da se nekdo tako obnasa do svojega edinega sina ter, ce se ne zaveda kake rane mu to dela v dusi. Taki odnos je trajal vse do mojega odhoda na studij, takrat sem zivel v studentskem domu in mirno skozi teden. V tem casu sem tudi zacel piti alkohol in to je bil moj umik iz realnosti. Par let po tem sem zacel kaditi cigarete in hitro zatem sem zaradi cedalje hujsega odnosa z ocetom parkrat pokadil travo. Hitro zatem, sem dobil obcutek da me nekdo zasleduje, snema ter prisluskuje. To so vse simtomi psihoze. Tako sem pri 25 letih v cist svojem svetu pristal v psihiatricni bolnisnici. Kaki teden tam sem bil preprican, da je vse ti igra in da sem jaz tisti Thurman kot v istoimenskem filmu. Po treh tednih hospitalizacije sem bil odpuscen. Spomnim se, da sem takrat oceta prvic videl jokati.
Pri 19 letih sem spoznal cudovito punco, katera je bila nebesko lepa, mirna ter dobra. Oba sma drug z drugim izgubila nedolznost. Spomnim se, da sem na prvem zmenku od treme prisrcno jecljal, nikoli ne bom pozabil teh trenutkov. Prva tri leta zveze so bila prelepa kot v kakem hoolywodskem filmu, nato sem nazalost zacel moje tezave, ki sem jih imel z ocetom prenasati na njo. Veckrat sem jo spravil v jok in prizadejal bolecine. Takrat sem bil custveno otrpel. Kasneje sem naredil eno najvecjih napak ter je prevaral. Opazal sem pri najinem spolnem odnosu, da ne uziva kot da se nebi mogla sprostiti. Zacel sem dvomiti v mojo moskost in iskal potrditev pri drugi punci. Kasneje mi je moja punca priznala, da se ne more sprostiti zato, ker jo je par let nazaj poizkušal nek znanec posiliti ko je opito peljal domov. Takrat sem od soka padel na tla, v tistem momentu bi ga ubil, ce bi vedel kdo je vendar mi ni hotela priznat njegovega imena. Tako je ta zveza trajala 7 let, nakar sem naredil svojo najvecjo napako v zivljenju katere si nebom nikoli odpustil. Pustil sem jo v casu ko je njena mama zbolela za hudo obliko raka in leto kasneje umrla. Ona je bila ob meni ko nisem znal za sebe in jaz potem naredim tole…nimam besed za sebe.
Po prvi mi je bilo receno naj prekinem z alkoholom in travo. Ni minilo pol leta in sem zacel skrivoma popivati, tako da sta starsa zvedela za to. To je en cas trajalo nakar sem na pobudo starsa odsel na zdravljenje od alk. Ob zacetku sem vedel, da zdravljenje ne bo uspesno, saj sebe nisem videl kot odvisnika. In tako sem tudi kmalu po tem zacel popivati, spet na skrivaj. V tem casu sem naredil izpit za motor in si ga kupil ter si s tem uresnicil zeljo od otrostva. Tisto leto nisem odvozil cele sezone, saj sem imel prometno nesreco v kateri je motor razcefralo jaz pa na sreco utrpel minimalne poskodbe. Ni minilo veliko casa, ko sem imel prometno nesreco v opitem stanju. Po tem se je moje dusevno stanje zacelo slabsati in s tem se je stevilo hospitalizacij povecalo.
Sedaj ne pijem vec skoraj dve leti, vendar pa ne mine dan, ko se ne bi spomnil na njo. Običajno ko so moji depresivni dnevi kot danes, razmišljam o njej vecino dneva. V njenih krajih se ne gibljem in upam, da je ne srecam saj vem da nebi bilo to dobro zame. Zelim ji vso sreco v zivljeno pa ceprav vem da ne z mano.
To sem napisal zato, ce se kaka mlada dusa najde ji toplo polagam, naj neha eksperimentirat z drogami saj je veliko primerov podobnih kot mojih in naj ne isce nekaj vec, ce lahko imas z eno osebo vse.
Vse skupaj pa se je zacelo tako, da sem se kot otrok edinec rodil v druzini v kateri je oce bil nasilen alkoholik, ki se je fizicno in psihicno spravljal na mene in mamo. Mami je celo enkrat v mojii mladosti potrl rebra. V sluzbi je seveda rekla, da je padla po stopnicah. Mami je njegovo obnasanja pozneje veckrat poizkusala omiliti zaradi njegovega otrostva. Pri 7 letih je izgubil mamo in nato je z bratom ostal sam z psihopatskim alk. ocetom. Ko sta se spoznala je moja babica svarila mojo mamo, da si naj ne vzame oceta saj je dobro poznala kaksen je njegov. Vendar je mladost norost kot sama veckrat ponovi.
Kmalu po mojem rojstvu sta zacela graditi hiso in takrat se je ocetovo popivanje zacelo stopnjevati, ter s tem agresija. Taka situacija je trajala kar nekaj let, dokler ni s pomocjo socialne sluzbe uspela odgnati iz hise. V tem casu je oce odsel zivet na vikend in midva sma mirno in skromno zivela v hisi. Par let je tako minilo in v tem casu je oce po ultimati delodajalca prenehal piti in ne pije se danes. Po parih letih miru sta na ocetovo pobudo zazivela znova skupaj. Tokrat je bilo malo drugace, do nje vec ni bil nasilen ter psighopatski saj si je mama postavila meje. Njegov odnos do mene je bil zal drugacen. Polek zverinskega dretja in preklinjanja so se tukaj vrstila vse grde besede katere obstajajo ter klofute. Vedno sem se spraseval kako je mogoce, da se nekdo tako obnasa do svojega edinega sina ter, ce se ne zaveda kake rane mu to dela v dusi. Taki odnos je trajal vse do mojega odhoda na studij, takrat sem zivel v studentskem domu in mirno skozi teden. V tem casu sem tudi zacel piti alkohol in to je bil moj umik iz realnosti. Par let po tem sem zacel kaditi cigarete in hitro zatem sem zaradi cedalje hujsega odnosa z ocetom parkrat pokadil travo. Hitro zatem, sem dobil obcutek da me nekdo zasleduje, snema ter prisluskuje. To so vse simtomi psihoze. Tako sem pri 25 letih v cist svojem svetu pristal v psihiatricni bolnisnici. Kaki teden tam sem bil preprican, da je vse ti igra in da sem jaz tisti Thurman kot v istoimenskem filmu. Po treh tednih hospitalizacije sem bil odpuscen. Spomnim se, da sem takrat oceta prvic videl jokati.
Pri 19 letih sem spoznal cudovito punco, katera je bila nebesko lepa, mirna ter dobra. Oba sma drug z drugim izgubila nedolznost. Spomnim se, da sem na prvem zmenku od treme prisrcno jecljal, nikoli ne bom pozabil teh trenutkov. Prva tri leta zveze so bila prelepa kot v kakem hoolywodskem filmu, nato sem nazalost zacel moje tezave, ki sem jih imel z ocetom prenasati na njo. Veckrat sem jo spravil v jok in prizadejal bolecine. Takrat sem bil custveno otrpel. Kasneje sem naredil eno najvecjih napak ter je prevaral. Opazal sem pri najinem spolnem odnosu, da ne uziva kot da se nebi mogla sprostiti. Zacel sem dvomiti v mojo moskost in iskal potrditev pri drugi punci. Kasneje mi je moja punca priznala, da se ne more sprostiti zato, ker jo je par let nazaj poizkušal nek znanec posiliti ko je opito peljal domov. Takrat sem od soka padel na tla, v tistem momentu bi ga ubil, ce bi vedel kdo je vendar mi ni hotela priznat njegovega imena. Tako je ta zveza trajala 7 let, nakar sem naredil svojo najvecjo napako v zivljenju katere si nebom nikoli odpustil. Pustil sem jo v casu ko je njena mama zbolela za hudo obliko raka in leto kasneje umrla. Ona je bila ob meni ko nisem znal za sebe in jaz potem naredim tole…nimam besed za sebe.
Po prvi mi je bilo receno naj prekinem z alkoholom in travo. Ni minilo pol leta in sem zacel skrivoma popivati, tako da sta starsa zvedela za to. To je en cas trajalo nakar sem na pobudo starsa odsel na zdravljenje od alk. Ob zacetku sem vedel, da zdravljenje ne bo uspesno, saj sebe nisem videl kot odvisnika. In tako sem tudi kmalu po tem zacel popivati, spet na skrivaj. V tem casu sem naredil izpit za motor in si ga kupil ter si s tem uresnicil zeljo od otrostva. Tisto leto nisem odvozil cele sezone, saj sem imel prometno nesreco v kateri je motor razcefralo jaz pa na sreco utrpel minimalne poskodbe. Ni minilo veliko casa, ko sem imel prometno nesreco v opitem stanju. Po tem se je moje dusevno stanje zacelo slabsati in s tem se je stevilo hospitalizacij povecalo.
Sedaj ne pijem vec skoraj dve leti, vendar pa ne mine dan, ko se ne bi spomnil na njo. Običajno ko so moji depresivni dnevi kot danes, razmišljam o njej vecino dneva. V njenih krajih se ne gibljem in upam, da je ne srecam saj vem da nebi bilo to dobro zame. Zelim ji vso sreco v zivljeno pa ceprav vem da ne z mano.
To sem napisal zato, ce se kaka mlada dusa najde ji toplo polagam, naj neha eksperimentirat z drogami saj je veliko primerov podobnih kot mojih in naj ne isce nekaj vec, ce lahko imas z eno osebo vse.