Že 1 leto samo: dom, šiht, dom, šiht. Vožnja in delo mi pobereta večino dneva. S tem, da delam 6 dni. Razumem, če bi delala, kjer si želim, o čemer sanjam, bi delala tudi 7 dni, če bi bilo treba. Tako pa ni v 1 letu nič iz mene, plača minimalna, prihrankov nimam, sem v minusu na kartici. V 1 letu sem tudi odplačala izposojen denar, zato nimam nobenih prihrankov. Nič ne morem, nimam več volje do ničesar. Delo z nepismenimi ljudmi, ki so povrh vsega še "kjer osel leži, tam dlako pusti" neuvidevni, ne znajo se obnašat. Večina je takih. Pridejo kot stranke tudi ženske iz mojega foha, starejše, z delovno dobo, vse prijazne, vedno. Ne vejo, kaj sem jaz, ampak jaz vem zanje.
Ne vem, katera je naslednja točka v mojem življenju, nimam ciljev. Da bi imela otroke, ne vem. V takem svetu? Jaz bom morala garat za minimalca do enih 75. let, še crkn.ila bom na delovnem mestu. Letos sploh ne vem, ali bom šla kaj na dopust ali ne. Sploh se mi ne ljubi. Najraje bi obležala doma in spala. Dan mi je prekratek, a obenem ko sem prosta, bi samo počivala v tišini, brez televizije. Sploh je ne prižgem več, ker me moti govorjenje. Dejansko že 14 dni nisem gledala televizije, če ne še več. Rada bi samo, da se konča. Potem pa razmišljam, vredno je trpet, ker vsaj dobiš plačo. Za tistih ušivih skupno 800 €, celo življenje, dan na dan v službo, ki je ne maraš. Ne bi šla v proizvodnjo. Ne maram delat z ljudmi. Vsaj ne z neciviliziranimi, nekulturnimi. Imam svojo izobrazbo, ki si jo lahko samo v rit vtaknem. Imam 30 let.
Ne vem, katera je naslednja točka v mojem življenju, nimam ciljev. Da bi imela otroke, ne vem. V takem svetu? Jaz bom morala garat za minimalca do enih 75. let, še crkn.ila bom na delovnem mestu. Letos sploh ne vem, ali bom šla kaj na dopust ali ne. Sploh se mi ne ljubi. Najraje bi obležala doma in spala. Dan mi je prekratek, a obenem ko sem prosta, bi samo počivala v tišini, brez televizije. Sploh je ne prižgem več, ker me moti govorjenje. Dejansko že 14 dni nisem gledala televizije, če ne še več. Rada bi samo, da se konča. Potem pa razmišljam, vredno je trpet, ker vsaj dobiš plačo. Za tistih ušivih skupno 800 €, celo življenje, dan na dan v službo, ki je ne maraš. Ne bi šla v proizvodnjo. Ne maram delat z ljudmi. Vsaj ne z neciviliziranimi, nekulturnimi. Imam svojo izobrazbo, ki si jo lahko samo v rit vtaknem. Imam 30 let.