Če pa to ni propaganda na ravni kitajske ali severnokorejske, za umret od smeha, sploh ta del:
Stene po stanovanju so mozaik otroških slik, na katerih je upodobljena hiša, drevo, otroci ter kraljica in kralj. Tako ju dojemajo.
Lepo te prosim, kralj in kraljica, ha ha. In še tvoj komentar – tako JU dojemajo. Kao oni, ti pišeš o sebi in ženi kot o njih, da je ja videti bolj objektivno. Kaj pa ti veš, kako te - vaju dojemajo? Zdaj, možnosti so trije: si kar nekaj izmišljuješ ali vama hočejo otroci ustreči celo takrat, ko rišejo in ustvarjajo po svoje, ker vse je podrejeno projektu idilične slike skupne sreče in se tega zavedajo ali imajo povsem sprane možgane, počnejo isto, samo da jim je konstantno ugajanje drugim že postalo avtomatsko in se ga niti ne zavedajo. Kastrirani projektni otroci?
Mamo pa atija nehajo otroci risati zelo zgodaj. Zadovoljen in srečen otrok se ukvarja s tistim, kar njega zanima in riše druge stvari, tudi take, ki morda niso po okusu, željah staršev. Ravno zato ker ima doma, kar potrebuje, vključno s svobodo, da lahko ustvarja kar in kakor želi.
Osamljeni kralj, ki v ruševinah fantazira o lepih časih po njegovih kriterijih. Bo prej to.