Da te malo razvedrim. Vem, da je mučno, ko se za nekaj šolaš, zapravljaš čas in trud, da bi se izšolala ... ampak poglej mene. Imam srednjo poklicno šolo. Vsa tri leta sem imel po tri popravne, ker se nikoli nisem rad učil in ne zato, da bi bil poreden oz. problematičen. Isto sem celo osnovno šolo gural z enkami in dvojkami. Pa kaj. Danes mi te ocene pomenijo nič oz. samo zabava. Imam tako plačo, kot jo imajo kakšni diplomiranci. Res, da ne sedim v lepi in čisti pisarni za ta denar, ampak imam pa nekje isto ali še večjo plačo, kar je bistvo, saj živimo od denarja, ne od ocen. Meni je tako vseeno za šolo, kot za sneg izpred desetih let nazaj ... Nisem neumen. Vsem vse podrobnosti tistega, kar me zelo zanima. Znam starejše avte "štajfati", znam pridelati hrano na gredah, njivi, znam vse o kmetijstvu, če tudi nisem (več) kmet, znam ogromno stvari sam narediti in popraviti v hiši. Sam sem pred leti lepo položil keramiko v kopalnici in na hodniku, sam sestavil kuhinjo, sam popravljam kakšne pralne stroje ipd, edino s finomehaniko mi (še) ne gre, se pa trudim. Imam družino, svojo streho nad glavo, včasih me ljudje sprašujejo za kakšne nasvete, za stvari, ki sem jih "naštudiral" zelo podrobno. Stvar, ki me zanima, se zelo podrobno poglobim, na netu preberem raznorazne znanstvene članke, povezujem, si včasih tudi kaj izpišem oz. naredim izpiske ipd ...
Ebe se meni za nekega prešerna in vso to literaturo, ki se jo moremo učiti v šoli. Nekih ulomkov, korenov in ne vem kaj še vse, nikoli ne bom rabil v življenju. Tri četrt stvari, ki se jih v šoli učimo, so za nas nepomembne. Edino kar je v šoli zelo dobro vedeti, je tuji jezik nemščine ali angleščine.