Nisem psiholog, ne pedagog, nič ne vem o tem, zato prosim za mnenje. Da pojasnim, nočem it v detajle kdo, kaj, kje in zakaj, ampak, zelo nasplošno, to osebo učim nekaj. Si je nisem sam izbral, je ne morem zamenjat, zavrnit in je moj uspeh dejansko odvisen od njenega performanca čez mesec in pol.
Enkrat tedensko učim-pripravljam to žensko, 26, za nek strokovni izpit. Je prijetna sogovornica, lepa za gledat, ... vse ok, a koga s tako slabim mnenjem o sebi še srečal nisem.
Zanima me, kaj je v ozadju negativizma, sekiranja za stvari na katere nimaš vpliva, podcenjevanja, pretirana kritičnost in strogost o sebe, razmišlanja o vsem mogočih negativnih scenarijih...
Zakaj so nekateri taki? Kakšen je tukaj pristop?
Poskusil sem pohvaliti kar dela dobro, recimo 5 od 10 stvari, a ona se odzove v stilu, da ja ampak tam pa je bilo tisto in tisto narobe, pa da se ji je to le posrečilo. Ne zna sprejeti pohvale/komplimenta za nič. Kako se dela s takim karakterjem? Če se kdo spozna na te stvari bi bil hvaležen.
Enkrat tedensko učim-pripravljam to žensko, 26, za nek strokovni izpit. Je prijetna sogovornica, lepa za gledat, ... vse ok, a koga s tako slabim mnenjem o sebi še srečal nisem.
Zanima me, kaj je v ozadju negativizma, sekiranja za stvari na katere nimaš vpliva, podcenjevanja, pretirana kritičnost in strogost o sebe, razmišlanja o vsem mogočih negativnih scenarijih...
Zakaj so nekateri taki? Kakšen je tukaj pristop?
Poskusil sem pohvaliti kar dela dobro, recimo 5 od 10 stvari, a ona se odzove v stilu, da ja ampak tam pa je bilo tisto in tisto narobe, pa da se ji je to le posrečilo. Ne zna sprejeti pohvale/komplimenta za nič. Kako se dela s takim karakterjem? Če se kdo spozna na te stvari bi bil hvaležen.