Off the topic, ampak res mi pritisk dvigne ob takšnih opazkah... Ljudje, ki so v slo umrli, okuženi s korono, so bili na smrtnih posteljah. Dejte si že dopovedat to. Katerikoli virus bi pripeljal do enakega rezultata in ker so virusi vsepovsod naokoli, bi to preprečili samo z izolacijo takšne osebe od vsega in vseh. Je to humano? A volja teh oseb, ki se zavedajo, da so jim dnevi šteti in je vse, kar si želijo, zadnje dneve, tedne življenja preživeti v družbi ljubljenih, sorodnikov, prijateljev,... pa ni pomembna? Mislim, da je šla naša civilizacija v želji podaljševanja življenja že predaleč in da gre vse skupaj že v smer nehumanosti. Vodilo naše družbe je življenje za vsako ceno, ne glede na okoliščine. In to ni prav. Napačno dojemamo smrt, ki je povsem naraven, pričakovan in v večini primerov lep, spokojen zaključek življenjskega cikla.
Zakaj pa potem hodite k zdravniku, pa na terapije, pa na operacije vsi tisti, ki vam je smrt lep spokojen zaključek? Ko ste fejst bolani se pokrijte in počakajte na svoj spokoj.
Bluziš zato, ker niste vi v družini nikogar pokopali. Meni pa taki preseratorji dvigujejo pokrov. Kdo si ti, da bluziš o tem, kdo živi predolgo? Smrt je sovražnica ljudi in ne prijateljica.
Joj, joj, popolna funkcionalna nepismenost. Smrt je dejstvo, ni ne prijateljica, ne sovraznica je neizogibno dejstvo. In umrla mi je najljubsa oseba, mama. V bistvu sem se pa s tem prenehala bati smrti in jo sprejela za neizogibno. Kdo odloca kdaj je cas za odhod? Odvisno v kaj verjames, mati narava, bog, cas, vesolje, itd...
Mi pa ni jasno kaj bi vi radi? Izsilili od narave, vesolja, da ljudje prenehajo umirati? Le kako? Pritozite se naravi, da nas je naredila smrtne...