Se nebi strinjal in ti napišem svojo izkušnjo. Sem v zrelih 20 letih in še vedno hodim s starši skupaj na dopust. Kar pomeni da oni meni in partnerici ne financirajo dopusta, tu noter je zajeto da se vsa hrana deli na pol vsa pijača se deli na pol hotele in prenočišče si krijeva sama in enako je z prevozi gre vse na toliko delov kolikor nas je v družbi. In tu se ne gleda da gremo z družino amapk smo kot nekaka družba pač mešana in kaj pol. Še preden gremo in se dogovorimo kam bomo šli in kaj bomo obiskali si ogledali kako bodo dnevi potekali ponavadi gremo na kakšen malo bolj obsežen izlet kjer je kar precej natrpan urnik dejansko si greš na dopust nekaj ogledat ne pa da ležiš v apartmaju cele dni ali kje v campu. Res da je kar se tiče same cene ko črto potegneš takšnega dopusta je kar precej velika zaradi vstopnin v muzeje itd... Kar se pa tiče hrane ja enkrat na dan greš kaj ven pojest ostalo pa se pa že kaj najde. Torej še preden se naredi celoten plan vsak pove svoje želje in kaj bi želel počet torej se znamo prilagodit in smo složni med sabo. Kaj pa kdo dela zvečer pa je ponavadi od vsakega posameznika odvisno. Ali se pridružiš skupni animaciji ali pa greš nekam zase in vsi smo srečni ker se razumemo in tudi sam imam zelo dobre odnose z samo familijo to je vsi kateri se udeležijo saj drugih sploh ne povabimo zraven in to je to enostavno. Zakaj se pa odločam/ odločava z partnerico da greva v takšno varianto grema tudi z njenimi če nas seveda povabita zakaj ne amapk se že v startu zmenimo če ne drugače najin del samam pokrijeva in nisva nobenemu v breme. Vrjetno ker sva bila tudi tako vzgojena saj oba že od malih nog sva potovala z familijami po celem svetu in sva navajena da se moreš tudi zna prilagajat ter če pride do takšnih počitnic v apartamjih, da je potrebno pomagat in nama je to obema samoomevno tudi sedaj ko sva kot par skupaj. Zase pa si vedno vzameva še kakšen dopusti izven sezone in greva v kakšne trope in čisto sama pač uživava.
Kar želim napisat zakaj se sploh odločiva da greva skupaj nadopust s svojimi starši in zakaj so oni vseseli in naju tudi vedno povabijo zraven in seveda tudi midva lahko odločava o pomembnih odločitvah kaj se bo delalo in kdaj ter kako, ker drugače med letom se zaradi različnih služb izjemno malo vidimo tudi med vikendih zelo po redko in je dejansko edi čas ki smo lahko malo skupaj ti dopusti...
Tako da jaz sem še vseeno tega mnenja da kakor te od malega starši navadijo tako je potem tudi odraz tebe kako se obnašaš. Imam pa veliko prijateljev ter znancev ki tega nemorejo storiti zakaj ker niso vajeni drug drugega in zaradi slabih odnosov z starši že v mlajših letih in v letih pubertete pač enostavno ne gredo skupaj, zakaj pa ne ker jih v preteklosti niso zraven vzeli na tako dolge dopuste in dali neke možnosti da tudi sami sodelujejo pri določenih željah in odločitvah in seveda da se tudi starši ravnanjo po njihovih željah torej enostavno se moremo naučiti prilagajat sočloveku. Res da se tudi pri nas zgodijo kakšna nesoglasja ampak smo toliko fer da si tudi povemo in na koncu vedno pridemo do nekega skupnega kompromisa... Če pa nebi prišlo do njega pa vrjetno nebi se več tega tudi šel/šla z njimi in bi bila zadeva rešena in zaključena.
Škoda, da je Hitchock že umrl, tole bi bilo dobro izhodišče za psihološki triler.