Evo, mi smo bili. Agencija ni hotela niti slišati o vračilu denarja, ali vsaj o kakem dobropisu. In smo šli. Plaža prazna. Dobesedno. Včasih smo si jo delili še z nekaj obiskovalci, a vsega skupaj nas na skoraj kilometer dolgi plaži ni bilo več kot 10. Ja, 10. Cel dopust nismo imeli stikov z nikomer, po lokalih in raznih trgovinicah nismo hodili. Samo plaža, hiška, zvečer sprehod ob (prazni) obali. Edini stik je bil obisk trgovine, ko smo šli po kruh in mleko (ostalo hrano smo imeli s seboj), ravnali smo tako, kot doma, torej maska, razkuževanje rok. Tam sem se počutila bolj varno kot v Sloveniji, kjer razen mask v javnih prostorih in misija nemogoče priti do zdravnika ali zobozdravnika, nič ne kaže na kakršne koli izredne razmere. Sem mnenja, da nas pred okužbo varuje lastna skrb in upoštevanje priporočil, pa naj bomo kjerkoli, ne pa zapiranja mej ali celo občin in ljudi v stanovanja, ter ustavljanja praktično celega sveta. Poleg tega se mi zdi vse skupaj hudo prenapihnjeno. In ljudje imajo počasi dovolj tega manipuliranja. Zato hodijo na dopust, zabave itd. Kar je navsezadnje prav. A se bomo v nedogled skrivali pred nečem, kar ne bo nikamor izginilo, ampak za vedno ostalo med nami? Navaditi se moramo in amen.
↧
Starševski čvek • Re: Tisti, ki ste stornirali dopust na Hrvaškem, vam je kaj žal
↧