na kofe pejt napisal:Kar ena napisal:Nekateri se obnasate, kot da je njen prijatelj pozabil, kdaj mu je umrla mama in bo njen klic izval bolecine in odprl rane, sicer pa se to ne bi zgodilo.
Ni res. On dobro ve, kateri dan je danes in se ze pocuti slabo, ce se, klic dobre prijateljice zagotovo ne bo skodil. Moje mnenje je, da lahko to koristi. Ga pa avtorica sama najbolje poznas in bos ze nasla besede in se odlocila najbolje. Lahko ga samo poklices in poves, da si se spomnila nanj in ga vprasas, kako je. Bo ze vedel, zakaj klices. Potem pa se bo pogovor razvil, kot se bo.
Pri nas je zal velikokrat prevladujoce mnenje, kako pogovor odpira rane in ne vem kaj... V bistvu pa si svojci zelijo opore in pogovora (seveda na primeren nacin, brez banalnosti in floskul), pa tega ne dobijo zaradi strahu druzbe, da bo kaj narobe rekla, da se to ne spodobi itd. Ce nisi ravno brezcuten res ne vem, kako lahko skodis, ce si nekomu na tak nacin na voljo.
A ni res najbolje, da vsak zase ve, kaj je zanj najbolje. Govori v svojem imenu. Nekateri smo izrazili, ravno obratno, ti pa seveda veš za vse ostale tudi najbolje al kako?
Kaj je res in kaj ne - tudi to vsak zase ve, seveda pa lahko izraziš svoje mnenje, samo ne vedeti vedno, kaj je najbolje za druge.
Prišla je povprašati, mi smo pa vsak po svojih izkušnjah povedali, kaj komu ustreza in kaj komu ne. Sicer pa, morda pa on rabi drezanje, mogoče rabi dan zase, mogoče bo vesel druženja, toliko ga avtorica, kot najboljšega prijatelja, pa verjetno pozna?
Grem pa iz tega posta dol, ker ne pušča ravno najboljših vibracij, ker mi ničesar ni treba, česar ne želim.
Vidim, da se cutite nagovorjeni tisti, na katere se moj zapis sploh ni nanasal. In ker nocem slabe volje samo to (nimam pa namena prevec debatirat). Bom pa v prihodnje bolj pazila, kako kaj zapisem, da ne bo dvoumno in slabe volje, to res ni bil moj namen.
Moj "ni res" se ni nanasal na to, kaj nekdo rabi (v tem smo razlicni in zato je fino, da so razlicna mnenja), ampak bolj na to, da ljudje pac vemo, da smo nekoga izgubili in kdaj se je to zgodilo. In klic prijatelja z vprasanjem " kako si?" ali povabilo na kavo, kot predlagas, pri tem ne igrata vloge oz. se meni ne zdita drezanje in odpiranje ran ali opominjanje na dogodek. Lahko pa da to pri kom sprozi cel naval obcutkov, ne bom trdila, da ne, se mi pa zdi manj verjetno, sploh ce gre za dober odnos in obcutek pri tem, kako ta pogovor izpeljemo (kot sem napisala).
Ja, vsak dozivlja po svoje in vsak je povedal po svoje. Ce pa avtorica ne bi bila v dilemi, ne bi pisala. S tem namenom smo tudi vsi odgovorili. In tudi jaz sem povedala svoje mnenje. Ne trdim, da tako velja za vse (in tudi omenjam, da ga ona dobro pozna in naj izbere pravi nacin), me pa zamima, koliko je takih ljudi, ki bi izgubili ljubljeno osebo in na obletnico ne bi na to pomislili, ne bi bili v slabi kozi in slabe volje in bi jih sele klic dobrega prijatela na to spomnil in odprl rano in povzrocil hudo. Meni se zdi, da je prej obratno in da klic lahko pomaga. Ni pa nujno, seveda. Ne trdim, da vse vem, da ne bo spet kdo sebe prepoznal v tem.
In ce ze primerjas z nogo... To, da si si zlomil nogo ves, in ce te prijatelj vprasa, kako je z nogo, ta ni nic bolj ali manj zlomljena. To, da ti jo nalomi in ti povzroca nove bolecine, tu se pa izgubim v tej metafori. Klic prijatelja naj bi bil enako, kot da ti nekdo se malo nalomi nogo?
Nikakor nisem rekla, naj poklice in se enkrat izrece sozalje in da naj dreza oz se "pohvali" da si je zapomnila datum. Sem poudarila, kak nacin se zdi meni primeren, odlocitev pa je seveda njena. Avtorici zelim mirno odlocitev, vsem ostalim pa miren vecer. Je obcutljiva tema in mi je zal, da je izpadlo osebno, ni letelo na nikogar konkretno.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 21 Jul 2016 21:40