Pozdrav!
Žal sem zanosila (36 let) z neodgovornim fantom (43), kar sem spoznala prepozno - mislila sem, da bova ostala skupaj. Vendar namesto tega je raje ostal zvest alkoholizmu. Jaz sem njegova 3. punca, otrok, ki bo prišel novembra, pa je njegov 4. Za vse tri preostale otroke iz prejšnjih zvez plačuje alimente (trenutno je nastanjen še pri svoji drugi bivši, s katero ima 2 otroka, stara 5 in 7 let, iz prve zveze pa ima otroka starega 16 let). Decembra namerava oditi v neprofitno socialno stanovanje, kjer naj bi imel iz druge zveze na vsaka dva dni otroka v varstvu, da ne bi plačeval preživnine - kar močno dvomim!!
Poleg tega je slep, star 40 let in dela za 4h. Grozi mu odpoved v službi zaradi alkohola. Osebno ne vem kako bo skrbel za otroka, glede na to, da ne kuha niti na zna kuhati (ko sva bila v vezi, sem ga uspela naučiti skuhati vsaj kavo; in ne, ne verjamem, da slepi ne zmorejo kuhe in skrbeti še za druge, LAHKO, samo ta moj je tak, da mu vsi k riti postrežejo) niti nikoli ne gre v trgovino!! Osebnega pomočnika zaenkrat še nima - niti ni nikoli imel. (je imel partnerke za strežbo)
No, in, moje vprašanje je, kako s preživnino? Ali je bolje, da podam izjavo, da ne vem, kdo je oče (on ve za naju in od takrat dalje se ni oglasil, razen 1x za par klicov in snidenj, katere sem sama vsaj 200x zaprosila, da se pomeniva, potem pa spet nobenega glasu od njega - in tko je že pol leta) in bi tako dobila večjo preživnino (osnovna je mislim cca 70eur), ali ga prijavim kot očeta in lahko dobim še nižjo, razliko pa pač doplača JPS (op. p. preživninski sklad) ; bojim se, da se bo treba namatrati za preživnino, kajti že v 1. ali 2. mesecu nosečnosti mi je kar začel groziti, če ga bom tožila - a nič ni bilo govora o tem, ker sem bila takrat še ful šokirana, da me je pustil in da bom samohranilka. Zdaj pač razmišljam o tem, da otroku omogočim dostojno in lepo življenje brez odtegljajev.
Sama sem zaposlena, na svojem in ............ kaj pa vem.......... srečna, da ima otrok vsaj mene ;)
prijazen pozdrav!
Žal sem zanosila (36 let) z neodgovornim fantom (43), kar sem spoznala prepozno - mislila sem, da bova ostala skupaj. Vendar namesto tega je raje ostal zvest alkoholizmu. Jaz sem njegova 3. punca, otrok, ki bo prišel novembra, pa je njegov 4. Za vse tri preostale otroke iz prejšnjih zvez plačuje alimente (trenutno je nastanjen še pri svoji drugi bivši, s katero ima 2 otroka, stara 5 in 7 let, iz prve zveze pa ima otroka starega 16 let). Decembra namerava oditi v neprofitno socialno stanovanje, kjer naj bi imel iz druge zveze na vsaka dva dni otroka v varstvu, da ne bi plačeval preživnine - kar močno dvomim!!
Poleg tega je slep, star 40 let in dela za 4h. Grozi mu odpoved v službi zaradi alkohola. Osebno ne vem kako bo skrbel za otroka, glede na to, da ne kuha niti na zna kuhati (ko sva bila v vezi, sem ga uspela naučiti skuhati vsaj kavo; in ne, ne verjamem, da slepi ne zmorejo kuhe in skrbeti še za druge, LAHKO, samo ta moj je tak, da mu vsi k riti postrežejo) niti nikoli ne gre v trgovino!! Osebnega pomočnika zaenkrat še nima - niti ni nikoli imel. (je imel partnerke za strežbo)
No, in, moje vprašanje je, kako s preživnino? Ali je bolje, da podam izjavo, da ne vem, kdo je oče (on ve za naju in od takrat dalje se ni oglasil, razen 1x za par klicov in snidenj, katere sem sama vsaj 200x zaprosila, da se pomeniva, potem pa spet nobenega glasu od njega - in tko je že pol leta) in bi tako dobila večjo preživnino (osnovna je mislim cca 70eur), ali ga prijavim kot očeta in lahko dobim še nižjo, razliko pa pač doplača JPS (op. p. preživninski sklad) ; bojim se, da se bo treba namatrati za preživnino, kajti že v 1. ali 2. mesecu nosečnosti mi je kar začel groziti, če ga bom tožila - a nič ni bilo govora o tem, ker sem bila takrat še ful šokirana, da me je pustil in da bom samohranilka. Zdaj pač razmišljam o tem, da otroku omogočim dostojno in lepo življenje brez odtegljajev.
Sama sem zaposlena, na svojem in ............ kaj pa vem.......... srečna, da ima otrok vsaj mene ;)
prijazen pozdrav!